Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8528cT1wb2dvZGJhJTIwbyUyMHphcG9zbGl0dmkmZGF0YWJhc2VbU09WU109U09WUyZkYXRhYmFzZVtWRFNTXT1WRFNTJmRhdGFiYXNlW1NFVV09U0VVJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9dGFibGUmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xODg=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VDSS Sodba Pdp 414/202020.11.2020Zakon predvideva možnost suspenza tudi v primerih, ki se določijo s kolektivno pogodbo, vendar pa ureditev možnih dodatnih primerov suspenza tudi v kolektivni pogodbi ne pomeni tudi možnosti spreminjanja narave tega instituta. Ravno to pa sta storili stranki Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije v spornem primeru, saj 20. člen KP (četudi naslovljen enako kot 53. člen ZDR-1 - Suspenz pogodbe o zaposlitvi) po vsebini ni suspenz v skladu z zakonsko opredelitvijo tega instituta.

Sporna določba 20. člena KP tako v zvezi s plačilom nadomestila v času suspenza nasprotuje zakonski določbi o omejitvi avtonomije pogodbenih strank, saj se s kolektivno pogodbo lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, pri čemer izjema za tak primer ni zakonsko predvidena (9. člen ZDR-1).
suspenz pogodbe o zaposlitvi - kolektivna pogodba - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
VDSS sodba Pdp 561/201428.08.2014Plačilo obratovalnih stroškov na določenem naslovu za tri osebe, kot izhajajo iz dopisa, še ne pomeni, da je tožnik v spornem obdobju dejansko bival na tem naslovu.

Tožniku ni mogoče očitati, da je neupravičeno prejemal povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višjem znesku, ker naj bi v spornem času dejansko bival na drugem naslovu. Zato ni obstajal razlog na strani tožnika, zaradi katerega mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - stroški - protipravno pridobljena premoženjska korist
VDSS sklep Pdp 498/201606.10.2016ZPP v 11. točki drugega odstavka 339. člena določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki so pravdna stranka, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo, ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče ni ugotavljalo relevantnih dejstev in razčistilo, ali je toženo stranko zastopal zakoniti zastopnik, saj iz izpisa iz sodnega registra izhaja, da je tožnica vpisana kot direktorica (torej zakonita zastopnica). Zato je podana bistvena kršitev določb...prenehanje pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga - bistvena kršitev določb postopka - sposobnost biti stranka - pravna oseba - zakoniti zastopnik
VDSS sodba in sklep Pdp 52/201622.06.2016Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 zaradi dolgovanih razlik v plači, prepozna. Zadnja dolgovana razlika v plači je zapadla v plačilo julija 2013, tožnik pa je izredno odpoved podal šele 28. 4. 2014. Po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Tožnik se neutemeljeno zavzema za upoštevanje tega roka, sklicujoč se pri tem na krivdni razlog z znaki kaznivega...izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - nezakonitost odpovedi - zamuda roka - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - neizrabljen letni dopust - nadomestilo
VDSS sklep Pdp 568/201306.06.2013Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z odjavo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar predstavlja drug način prenehanja delovnega razmerja oziroma veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 204. člena ZDR), zaradi česar tožnik uveljavlja ugotovitev obstoja delovnega razmerja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Za kršitev svojih pravic je tožnik izvedel, ko je od delodajalca prejel zaključeno delovno knjižico ter potrdilo o odjavi (iz delovnega razmerja) oziroma, najkasneje takrat, ko se je pri Zavodu RS za zaposlovanje prijavil v evidenco brezposelnih oseb. Ker je predmetno tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, je potrebno njegovo tožbo kot prepozno zavreči.zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
VDSS sklep Pdp 527/201205.07.2012Kot tožničinega delodajalca je mogoče šteti le podružnico v Ljubljani, s katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, in ne ustanoviteljice (tuje pravne osebe: zveze bank) te podružnice.redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delodajalec - podružnica - subjektivna sprememba tožbe - bistvena kršitev določb postopka
VDSS Sodba Pdp 25/202323.05.2023Toženka je dokazala, da ji je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upadel obseg frizerskih storitev. Odpovedni razlog temelji na ekonomskih okoliščinah v času odpovedi, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da poslovni razlog ne obstaja, ker se nanaša na oceno o morebitni bodoči nezmožnosti zagotavljanja dela.

Pritožbene navedbe (da so kriteriji toženke za doseganje norme previsoki in nerealni, da so bili cilji o dvigu prometa na 70 % v salonu postavljeni zelo visoko oziroma da je norma očitno pretirana) niso bistvene, saj toženka ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi tožniku zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov oziroma iz razloga nesposobnosti, temveč iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - utemeljen odpovedni razlog - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija
Sodba VIII Ips 376/200618.06.2007Na podlagi 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožena stranka je za isto delo, glede katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, sklenila pogodbo o zaposlitvi z drugim delavcem. Slednje kaže na to, da ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku potreba po opravljanju tega dela (še) ni prenehala.

odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga
VSRS Sodba VIII Ips 248/201724.04.2018Delavec mora biti vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni nujno, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo, z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev. Ustna seznanjenost s pričakovanji delodajalca zadostuje. Poleg tega je bil v konkretnem primeru tožnik vodilni delavec, vodja zunanje trgovine in nabave, od katerega se pričakuje večja mera samostojnosti ter samoiniciativnosti (in kar je toženka od njega tudi pričakovala) in ne zgolj delo po navodilih.

125. člen ZDR-1, ki ureja poskusno delo, ne določa, da bi moral imeti delodajalec za ocenjevanje poskusnega dela pisno določene kriterije v posebnem internem aktu ali v pogodbi o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - vodilni delavec
VDS sodba Pdp 315/200525.08.20051. Pri odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne
pride v poštev določba 1. odst. 84. člena ZDR glede obvestila
sindikata, saj se ta določba uporablja le v primeru individualne
odpovedi PZ. V primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz
poslovnih razlogov je delodajalec o programu razreševanja in
kriterijih za določitev presežnih delavcev dolžan pisno obvstiti le
sindikate pri delodajalcu in ne sindikatov, v katere so posamezni
delavci včlanjeni ali posameznih delavcev (1. odst. 97. člena ZDR).
Pisno obvestilo o nameravani odpovedi PZ po 3. odstavku 83. člena ZDR
je delodajalec delavcu dolžan podati le v primeru individualne redne
odpovedi PZ iz poslovnega razloga. Namen tega obvestila je, da ima
delavec o nameravani odpovedi PZ možnost obvestiti sindikat, kar pa
je v primeru t.i. kolektivnih odpustov že po samem zakonu dolžan
storiti delodajalec (1. odst.97....
odpoved delovnega razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - spremenjene razmere
VDSS sodba Pdp 102/200812.11.2008Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje oziroma na možnost nadaljevanja delovnega razmerja. Ker tega tožena stranka tudi v sodnem postopku ni zatrjevala ali dokazala, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Sodba in sklep VIII Ips 280/201020.03.2012Zaradi neopredeljenosti višine bruto plače ob očitni spornosti le te in upiranju tožene stranke za obračun in izplačilo višjega zneska je izrek sodne odločbe, ki sledi nedoločnemu tožbenemu predlogu brez opredeljenega zneska bruto plače, glede reparacijskega zahtevka o obračunu bruto in izplačilu neto plače nerazumljiv in je v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri se višina bruto plače obsežno ugotavlja.bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina tožbenega zahtevka - dajatveni zahtevek - popolnost tožbe - reparacijski zahtevek - znesek bruto plače - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
VSRS Sklep VIII SM 2/201919.11.2019Iz določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP izhaja, da vrhovno sodišče izda svetovalno mnenje v primeru neenotne sodne prakse višjih sodišč in (kumulativno) odsotnosti sodne prakse vrhovnega sodišča glede uporabe nekega pravnega pravila. A contrario to pomeni, da pogoji za svetovalno mnenje niso izpolnjeni v primerih, če je sodna praksa višjih sodišč enotna, če sodne prakse višjih sodišč glede uporabe nekega pravnega pravila sploh še ni, pa tudi v primerih, ko sodna praksa višjih sodišč ni enotna, obstaja pa praksa vrhovnega sodišča.svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - pogoji - zavrnitev predloga
VDSS Sodba Pdp 203/202021.05.2020Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožničine poti za službene poti, za katere tožnici pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
VDSS Sodba Pdp 38/202023.04.2020Ker tožnica svoje odsotnosti ni javila, bi morala priti na delo, ne glede na to, ali je bila na urniku dela ali ne. Takšno ravnanje se pričakuje od povprečnega delavca, v tožničinem primeru receptorja, glede na to, da tožnica ni izpolnila teh pričakovanj, je ravnala hudo malomarno.

Zgolj dejstvo, da je tožena stranka tožnici očitala naklepno ravnanje, ne izključuje obstoja odpovednega razloga, če sodišče ugotovi, da tožničino ravnanje ustreza zgolj krivdni obliki hude malomarnosti. Zato se neutemeljene tudi pritožbene navedbe v zvezi s tem, da tožena stranka tožnici hude malomarnosti ni očitala in da je sodišče presodilo mimo njene trditvene podlage.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost z dela - naklep - huda malomarnost
VSRS Sodba VIII Ips 135/201705.02.2018Sodišče druge stopnje izhaja iz pravilnega stališča, da je delavec do nadomestila za neizrabljen letni dopust upravičen le, če mu delovno razmerje preneha. Zmotno pa meni, da v konkretnem primeru tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ker mu je bilo s pravnomočno sodbo sodišča za nazaj vzpostavljeno z vsemi pravicami.nadomestilo za neizrabljen letni dopust - izredna odpoved - nezakonitost odpovedi - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - možnost izrabe letnega dopusta
Sodba in sklep VIII Ips 263/201104.09.2012Pravica do izobraževanja ni absolutna pravica delavca, ampak je soodvisna od potreb delovnega procesa in finančnih zmožnosti delodajalca. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, kako je tožena stranka organizira izobraževalni proces, vodi matrike šolanja ter pripravlja šolanja za opravila, ki jih v proizvodnji potrebuje. Da bi bila tožnica od takega izobraževanja neutemeljeno izločena, sodišče ni ugotovilo. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da uporabljeni ukrepi za določitev presežnih delavcev niso bili diskriminatorni in da jih je tožena stranka v tožničinem primeru uporabila pravilno.odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - diskriminacija - pravica do izobraževanja
VDSS sodba in sklep Pdp 1329/200628.06.2007Tožena stranka se je že na dan, ko je tožnici podala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, seznanila z odpovednim razlogom. Zaradi tega bi morala pogodbo o zaposlitvi odpovedati v nadaljnjih tridesetih dneh, da bi ravnala zakonito.redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
VDSS Sodba Pdp 4/202331.01.2023Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela ni formaliziran postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in ga ni mogoče primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožnik ni mogel opredeliti do pisne ocene in argumentirano izpodbijati neuspešnosti poskusnega dela.

Poskusno delo je namenjeno preizkusu delavčevih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zakonita odpoved - odsotnost trditev
VDSS sodba Pdp 412/201624.11.2016Tožena stranka je izvedla reorganizacijo poslovanja z zmanjšanjem števila zaposlenih (tudi) na delovnem mestu tehnik kakovosti, na katerem je bil zaposlen tožnik, in zaradi česar je postalo delo enega izmed delavcev na tem delovnem mestu nepotrebno. Zato je bil podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Izberi vse|Izvozi izbrane